Kadar je počel stvari, ki niso bile povezane z delom, so mu zaračunavali po besedi. Vendar je to v zadnjem času počel redkeje: iSpyAI je analiziral njegova besedila, on pa je slišal, da je njegov mladi sosed nekoč napisal sporočilo svoji ljubici. Še preden je najstnik uspel pritisniti na gumb »Pošlji«, so oboroženi moški vdrli skozi vrata in ga pretepli do nezavesti. Zdaj je šepal in bil na eno oko slep.

Vseeno je bil pristanek na GooBingu drag. Joe je odprl nastavitve Wowkupovalnika. Sprememba privzete nastavitve bi stala le nekaj centov. Našel je možnost Domača stran in jo spremenil v justlikefood4u.com. Ob vsakem obisku je bilo treba opraviti nakup (RA0888), a Joe se je tako ali tako preživljal s temi stvarmi.

Kliknil je na Shrani.

Na zaslonu je utripalo opozorilo. Jezni znaki na rdeči podlagi:

ZAZNANA KRŠITEV RA0101. OSTANITE NA LOKACIJI.
AGENTI BODO KMALU PRISPELI NA POMOČ.

Na vratih je odjeknil glasen udarec. 🚨

KDE vam omogoča nadzor nad vašo programsko opremo ter vam zagotavlja izbiro in zasebnost, ki ju potrebujete za varno krmarjenje po digitalnem svetu. Prosimo, darujte, da bomo lahko še naprej ustvarjali orodja, ki jih potrebujete in v katerih uživate.

Roka, podobna kremplju – z mesom, ki je bilo razjedeno, tako da so se videle sive kosti – je segla skozi režo in otipavala zapah. Krepak moški v delovnem kombinezonu jo je udaril z napravo za kodranje las, nakar se je cela roka odtrgala v zapestju. Začela je zmedeno tekati naokrog, kot slep pajek v paniki. Ženska s ključem je nanjo silovito stopila v svojih vojaških škornjih. Roka se je krčila in trzala, kosti prstov so se zdrobile, nato pa je dokončno obmirovala.

Zombiji tega niso poskusili znova, temveč so okrepili prizadevanja, da bi z zaletavanjem vrata izbili iz podboja.

In potem se je vse ... ustavilo. Vrata so nehala popuščati pod silo, nerazločno mrmranje je potihnilo. Preživeli so – s svojimi neučinkovitimi orožji še vedno trdno v rokah – poslušali, kako se zvok vlečenja nog nemrtvih oddaljuje po hodniku.

»Kaj se je zgodilo?« je vprašala gospa, ki je držala ključ. »Zakaj odhajajo?«

»Na to lahko odgovorim,« je reklo dekle. Še vedno je tipkala po telefonu, a zdaj počasneje. »Ravnokar sem objavila, da KDE v svoje projekte sprejema zahteve za vključitev kode, ki je nastala z umetno inteligenco in je povsem nekakovostna.«

»Ampak niso,« je rekla ženska.

Dekle je pomignilo proti vratom in duhovom, ki so se onkraj njih umikali: »Vseeno jim je.«

»Ti pošast!« je zamrmral mišičast moški v delovnih hlačah z naramnicami. »Ta folk je tako f—...« 🧟

Za tega nimam ničesar. Mislim, da … prosim, darujte, ker … zombiji?

»Čigavi mi‘?« je vprašala in poskušala zaigrati zbranost, ki je ni čutila.

"Kaj?"

Rekli ste: »Mi temu pravimo«. Za koga delate? Za Microsoft? Apple? ...

Za trenutek je zastal.

»Ne. Mi smo … posredniki.«

Potegnil je zaveso in znašla se je pred enosmernim ogledalom, skozi katerega je gledala navzdol v konferenčno sobo. Spremljevalec je pritisnil na stikalo in iz malega zvočnika, ki je zvenel kovinsko, je zadonel zvok s sestanka.

V množici so bili sami poslovneži na visokih položajih. Vsi moški. Prepoznala je osrednjega govorca, ministra, več evropskih poslancev, ki so sodelovali v razpravi, državnega podsekretarja za digitalizacijo iz luksemburške vlade … Neki predstavnik je hvalil prednosti programske opreme za skupinsko delo: »Zdaj z več umetne inteligence!«

Na sredini sobe je bil izpraznjen prostor, v njem pa postavljen preprost lesen oltar. Na podstavku je sedela groteskna postava z rdečim prašičjim obrazom, človeškim trupom in rokami – štirimi. Pod pasom se je telo prevesilo v zmedeno, razmetano gmoto sluzastih, zelenkasto-črnih lovk.

Amy je poskočila: obraz postave se je zvijal, glava se je obračala in preiskovala prostor, lovke pa so se zvijale. To bitje ni bilo kip, temveč živo bitje.

»KAJ JE TO!«

»Jezus! Saj ni treba kričati. Tisto tam je Yerieg. Izkazalo se je, da so prav nekakšni pastirji jakov tisti, ki so pravilno dojeli zadeve glede duhovnega sveta. Kdo bi si mislil, a ne?«

Rahlo jo je potrepljal po roki: »Ampak to še ni nič. Poglej.«

Pošast je nenadoma zamahnila z eno od svojih lovk. Ta se je ovila okoli vratu enega od navzočih in se tesno zategnila. Konica je prodrla moškemu v usta. Moški je prestrašeno izbuljil oči, nato pa so te postale steklaste, medtem ko je začel sesati lovko. Pošast se je zlovešče nasmehnila, njen črni jezik pa je švignil čez ostre zobe.

Amy je spoznala, da je bitje na podoben način v svojo past zvabilo še nekaj drugih ljudi. Večina ljudi v občinstvu je že v nekakšnem omotičnem stanju pohlepno vpijala to, kar je izločala ta gnusna zver.

»Nismo prepričani, kaj točno je to,« je rekel posrednik. »Pravimo ji 'som smrti'. Hudičevo močan zadetek. Dobesedno. Čakaj! Kam pa greš?«

Amy je omahljivo stopila iz sobe. Na zapuščenem hodniku zunaj se je prepognila in začela daviti; čutila je, kako se svet vrti, usta pa so se ji napolnila s slino.

»Je vse v redu?« Voditelj je bil ob njej. Potrepljal jo je po hrbtu.

Trznila je in se umaknila njegovemu dotiku. Globoko je vdihnila, da bi obvladala slabost. Enkrat. Dvakrat.

»Ti … Poklicali ste demona, da bi si zagotovili pogodbe z javnimi upravami?«

»Bog smrti,« je popravil moški v obleki. »Ali pa morda ta bog smrti. O tem še ni dokončne sodbe.«

»Vi ste nori!«

Pogledal je navzdol v svoje nohte in razočarano cmoknil z jezikom. To je slišal že prej.

»Ne. Zgolj praktično,« je odrezal. »Naše stranke so postajale živčne zaradi vsega tega lobiranja in podkupovanja. Negativen odmev v javnosti, ko so jih ujeli, globe … vse to jih je postavljalo v šibkejši pogajalski položaj. Tudi vsa ta zgodba o suverenosti je stvari še dodatno otežila.«

Zmajal je z glavo v znak neodobravanja.

»Ampak to?« s palcem je pokazal proti vratom. »To lahko izpeljemo brez težav. Tehnično gledano sploh ni nezakonito.«

»Ne morete … To ni mogoče.«

»Stranke so od nas zahtevale, da razmišljamo izven ustaljenih okvirov – da ni slabih idej in tako naprej.« Skomignil je z rameni.

»Zakaj mi to pripovedujete?«

»Razčistimo najprej očitno: nihče ti ne bo verjel – torej, zakaj pa ne? Komaj sem čakal, da komu povem, pa tudi ni bilo pomembno, ali povem ali ne. Sicer pa,« je pomigal s prstom proti njej, »saj sem ti rekel: dobra si v tem, kar počneš. Boli me, ko vidim, da svoj talent zapravljaš za stvar, v kateri ne moreš zmagati.«

»Toda vi tudi ne boste zmagali. Ne morete zmagati. Vi ste … Vi ste dobesedno častilci hudiča!«

»Oprosti, ali nisi pravkar videla tistega mongolskega božanstva smrti, ki deli mamila – ne demona, ne hudiča –, ki ga imamo tam notri? To je prvo od mnogih. Bog ve ...« Popravil se je: »Bog ve, kakšno moč nam bo prineslo naslednje bitje, ki ga prikličemo. Nadzorujemo Pandorino skrinjico.«

Bistvo zgodbe o Pandorini skrinjici je v tem, da je v svet spustila vsa zla. Ter da so ljudje neodgovorni in tega ne morejo nadzorovati.

Njene ugovore je zavrnil.

Kar je za enega zlo, je za drugega priložnost. S takšno močjo – kdo bi nas sploh lahko premagal?

»Proti zlu? Ljudstvo! Volja ljudstva!«

»To je volja ljudstva,« je zabrusil in z glavo pokazal proti vratom. »Vi ste izvolili te može. Znova in znova volite iste ljudi. Človek bi si mislil, da bi do zdaj že ugotovili, da z njimi nekaj ni v redu.«

Globoko je vdihnil. Po kratkem premisleku je dvignil roke v spravljivi kretnji.

»Poglej,« je rekel mirno. »Predvidevam, da boš sčasoma spoznala vrednost spoznanja, ki sem ti ga danes zaupal. In če se boš kdaj odločila, da se pridružiš zmagovalni strani ...« V njeno otrplo dlan je potisnil vizitko.

Zravnal se je in stopil korak nazaj. Zategnil je vozel na kravati in, ne da bi odvrnil pogled od šokirane ženske, razmaknil palec in kazalec ter nad srcem opisal polkrog.

»Do naslednjič,« je rekel tiho. »Slava Yeriegu.«

Obrnil se je in odkorakal proti koktajlu za mreženje po dogodku ter se izgubil v množici drugih udeležencev, oblečenih v podobne obleke. 🐷

KDE si prizadeva, da bi prosta programska oprema postala privzeta programska oprema v javni upravi. Prosimo, darujte, da bomo lahko razvili sredstva, potrebna za prepričevanje politikov in uradnikov (oziroma vsaj tistih, ki jih Yerieg še ni povsem zasužnjil), da je to prava pot.